V Šentrupertu v Savinjski dolini smo z učenci naredili prvi izkop pedološkega profila. Na terenu smo poleg izkopa opravili še osnovne kemijske analize vzorcev tal in si ogledali fizikalne lastnosti različnih horizontov.
Spoznali smo evtrična rjava tla na produ in pesku. Njihov nastanek sega v obdobje po pleistocenski poledenitvi, ko je reka Savinja v Spodnji Savinjski dolini in Celjski kotlini izdatno odlagala prod in pesek, ki izvira iz Kamniško-Savinjskih Alp. Ta plast je ponekod debela tudi več 10 metrov.
Prod in pesek je povečini karbonaten (apnenci), kar smo dokazali s klorovodikovo kislino HCl, ki je reagirala ob stiku s prodom (mehurčki), zato tla sodijo med evtrična.
Tla so izredno skeletna (veliko proda), kar neukemu opazovalcu lahko ustvari zmotno prepričanje, da so tla nerodovitna in zaradi proda neprimerna za obdelavo. Pa temu ni tako. Zaradi prodnate matična podlage tla dobro drenirajo vodo, tako ta ne zastaja v tleh in ne prihaja do amorfnih procesov (gnitje, plesni, bolezni). Takšna tla sodijo med zelo rodovitna in plodovita, pravzaprav med najrodovitnejša v Sloveniji. To dokazuje tudi pogled na okoliška žitna polja in predvsem hmeljišča. Zaradi dobičkonosne pridelave hmelja, je dolina znana tudi kot Dolina zelenega zlata.
