Arhivi Kategorije: Rezultati

Visoke grede

Visoke grede smo postavili v petek, 1.3.2019.
Sodelovali so učenci izbirnega predmeta Rastline in človek in mentorica Barbara Oprešnik. Pri delu sta pomagala oba hišnika.
V visoke grede smo položili mrežo, nato sekance, plast vejevja, sekance, slamo in zemljo pomešano s humusom.
Za eno gredo skrbi nižja stopnja z mentorico Bredo Pavlič.
Prvo bomo zasadili z zelišči, drugo pa z aktualno letno zelenjavo.
Za sajenje in izbiro sadik bodo v naslednjih 14 dneh poskrbele učenke izbirnega predmeta.

V sredo, 27.3.201, smo z učenkami in učenci izbirnega predmeta RČL posadili dve visoki gredi.
Vse sadike in vsa semena smo dobili v vrtnarstvu Rožca. Prav tako so nam podarili gnojilo in nekaj uvodnih navodil za boljšo rast. V prvo gredico smo posadili trajnice, zelišča (sivko, timijan, rožmarin,…) in redkvico, v drugo gredico pa zelenjavo (solato, blitvo, korenček, peteršilj kolerabico, zeleno,….). Semena, ki jih nismo porabili, smo dali Bredi Pavlič, ki je nekaj dni kasneje zasadila še tretjo gredico.
Osmošolke skrbijo za zalivanje rastlin prva dva tedna.

V naslednjih mesecih smo pridno pobirali pridelke.

Rezultati prve pedološke delavnice

Terenski del prve pedološke delavnice smo opravili 1. oktobra na koruznem zemljišču ob naselju Šentrupert v Savinjski dolini, ko smo izkopali pedološki profil tal, opisali talne horizonte, opravili osnovno pedološko analizo tal posameznih horizontov in odvzeli vzorce tal za nadaljnjo analizo na šoli in izgradnjo učnega modela pedološkega profila.

25. oktobra smo v okviru tedna mobilnosti opravili izobraževalno ekskurzijo po Savinjski dolini. Ob tem smo spoznali geomorfologijo oziroma nastanek in preoblikovanje rečno-ledeniškega tipa reliefa Savinjske doline od njenega pričetka v Logarskem kotu do njenega zaključka v Celjski kotlini, ter se seznanili s pedomorfološkimi dejavniki, ki so vplivali na nastanek tal. Na lokaciji izkopanega pedološkega profila v Spodnji Savinjski dolini smo demonstrirali postopek izkopa profila, pedološkega popisa in vzorčenja tal.

V tednu mobilnosti smo pripravili tudi šolsko pedološko delavnico, na kateri smo v narodnostno mešanih skupinah analizirali vzorce tal gozdnih (humoznih), ilovnatih in peščenih tal.  Opravili smo meritve pH vrednosti (lakmusov papir, kemijski indikatorji in elektronska meritev) in ugotovili, da so ne glede na metodo meritve rezultati podobni in primerljivi. S prstno metodo smo ugotavljali teksturo tal, pri čemer smo ugotovili, da se dajo ilovnata tla lepo oblikovati, gnesti, kar pomeni, da imajo več ilovnatih in glinenih delcev, kot peščena in humozna tla, ki se ju ni dalo plastično oblikovati, saj vsebujeta večje delce (pesek in razpadle organske delce). Pri naslednjem poskusu smo spremljali prepustnost vode, pri čemer smo ugotovili, da so humozna tla vpila največ vode ter jo zadrževala dlje časa, manj ilovnata in najmanj peščena tla. Pri slednjih smo dokazali, da zadržujejo najmanj vode in da ta hitro drenira (odteče  skozi). Razmišljali smo, kako tip tal vpliva na poplavno varnost, sušo v poletnem času in možnost onesnaženja podtalnice. Spoznavali smo vzroke za različno barvo tal in ugotovili, da imajo humozna tla več organskih delcev kot ilovnata in peščena, zato so humozna tla temnejše barve. Izmerili smo vsebnost dušikovih spojin, hranil v tleh (nitrati, nitriti in amonijak) in ugotovili manjšo prisotnost nitratov.

Rezultate meritev smo na kratko predstavili vsem skupinam. Pridobljene podatke smo preverili na portalu E-tla Kmetijskega inštituta Slovenije in ugotovili, da so pridobljeni podatki na delavnicah, primerljivi z uradnimi, v laboratoriju izmerjenimi podatki pedološkega portala.

Dogodek je spremljala TV-ekipa Infodroma, RTV SLO, in tukaj je njihov prispevek.

Rezultati meritev

Posnetki s terenskega dela