Arhiv kategorij: Dnevnik

Razpis fotografskega natečaja »Raba tal«.

Dragi učenci! Da počitnice ne bodo preveč dolgočasne, imamo za vas posebno nalogo. Nič težkega. V sklopu projekta Spregovorimo o tleh bo potekal fotografski natečaj o rabi tal.

Tema natečaja je raba tal v naši državi. Tematika je zelo široka, tako da delo ne bo težko. Vsak učenec lahko v natečaju sodeluje z največ dvema fotografijama. Fotografije pošljite na elektronski naslov zoran.borovsak@fmalgaja.si, najkasneje do 30. 9. 2019.

Najboljše fotografije bodo z nami potovale na srečanje na Nizozemskem. Najboljše čaka tudi nagrada!

Želimo vam ostro oko in dobro svetlobo!

Učilnica na prostem

V petek, 24. 5. 2019, sta naša hišnika ob pomoči učencev osmih in devetih razredov skoraj dokončala učilnico na prostem. Manjka le še šest miz.

Učilnico smo umestili v globoko senco smreke, lipe, bora in breze. V njej bodo lahko učenci naše šole ob toplih pomladnih in jesenskih dnevih novo snov obdelovali na svežem zraku. Seveda pa bodo lahko po koncu pouka tudi posedeli v senci in se podružili z vrstniki.

Popoldne s partnerskimi državami

V sklopu majskih popoldanskih govorilnih ur, v ponedeljek, 13. 5. 2019, so naši učenci predstavili aktivnosti, ki so jih izvajali na drugem projektnem srečanju na Kanarskih otokih. Drugo projektno srečanje je potekalo med 25. in 29. 3. 2019 v kraju San Isidro.

Učenci so pripravili propagandni material in izbor fotografij, seveda pa so bili pripravljeni odgovoriti na vprašanja povezana z zadnjim srečanjem in tudi vsemi prejšnjimi aktivnostmi projekta Spregovorimo o tleh.

Vzporedno je potekala tudi predstavitev ugotovitev o produkciji hrane v Sloveniji.

 

Pomladno sajenje in urejanje visokih gred

 

Slovenci smo narod vrtičkov. Z učenci prve triade to potrjujemo z ureditvijo ene izmed visokih gred. Vsak razred ima svoj košček na katerem bo sejal, sadil, zalival in skrbel za zelenjavo, kot to počnemo na domačih vrtovih.  Z zanimanjem pa bomo pokukali tudi k sosedom. Le kdo bo imel večji pridelek?!

No, sosedje smo učenci osmih razredov, ki v okviru predmeta rastline in človek skrbimo za dve visoki gredi. Vse sadike in vsa semena smo dobili v vrtnariji Rožca Peter. Prav tako so nam podarili gnojilo in nekaj uvodnih navodil za boljšo rast. V prvo gredico smo posadili trajnice, zelišča (sivko, timijan, rožmarin,…) in redkvico, v drugo gredico pa zelenjavo (solato, blitvo, korenček, peteršilj kolerabico, zeleno,….).

Se že veselimo poletja :))

 

Erasmus+ dan

V okviru Tedna zdravega mesta smo na stojnici na Mestnem trgu predstavili program Erasmus+ in naše pretekle in sedanje projekte.

Mladi tako širimo mislenost evropskega povezovanja in mednarodnega sodelovanja na področju izobraževanja, ki ga omogoča program Erasmus+.

Druga pedološka delavnica – laboratorijska analiza

Odvzete talne vzorce smo analizirali in ugotovili da gre za talni tip evtrična rjavih tal na miocenskih peskih, peščenjakih in konglomeratih.

Z elektronskim pH metrom smo ugotovili, da so vse vrednosti nad 7, zato so tla rahlo bazična in jih uvrščamo med evtrična tla.

Starost tal sega v miocen, obdobje, ki se je pričelo pred okoli 23 mio. leti in je trajalo do pred 5 mio. let. Sklepamo, da je peščenjak, ki smo ga našli povsem na dnu profila, v matični podlagi, nastal kot usedlina iz časa Panonskega morja.

Izmerili smo, da so tla peščeno-ilovnate teksture in imajo malo organskih snovi.

Tla vsebujejo dušikove spojine (nitrite in nitrate), a brez amonijaka.

Za izobraževalne namene smo talne horizonte zložili v leseni model.

Postavitev visokih gred

Visoke grede smo postavili v petek, 1. 3. 2019.

Sodelovali so fantje izbirnega predmeta Rastline in človek: Tim Kotar, Tilen Mulej, Rok Kunstič, Nejc Rezar, Antonio Šakić, Urban Modic, Lev Mišo Kolar. Prav tako sta se samoiniciativno pridružila še dva osmošolca, Matic Kolar in Timon Jurenec in dva devetošolca, Jurij Juršinič in Denis Biščan. Pri delu sta pomagala oba hišnika. Še posebej je treba pohvaliti hišnika Martina, ki je sam zbetoniral osnovne plošče in poskrbel za ves potreben material.

V visoke grede smo položili mrežo, nato sekance, plast vejevja, sekance, slamo in zemljo pomešano s humusom.

Za eno gredo (zadnjo, ob ograji) bo v dogovoru z učiteljico Bredo Pavlič skrbela nižja stopnja.

Za ostali dve bodo skrbeli učenci izbirnega predmeta Rastline in človek. Prvo bomo zasadili z zelišči, drugo pa z aktualno letno zelenjavo. Vse sadike in semena dobimo v dogovoru z g. Petrom Goležom v vrtnariji Rožca Golež, gratis!

Za sajenje in izbiro sadik bodo v naslednjih 14 dneh poskrbele učenke izbirnega predmeta.

Delo s fanti je bilo prijetno in je potekalo brez težav. Izkazali so se z visoko delavnostjo. Delali smo dve uri.

Priprava vzorcev za laboratorijsko analizo

Devetošolci Janja Šolinc, Gaja Turnšek, Nastja Šelih, Živa Dren, Jurij Juršinič in Aleksander Koželj so pripravili vzorce tal, ki jih bomo poslali na analizo težkih kovin.

Vzorce tla so najprej zračno posušili, nato v keramičnih terilnikih strli v prah ter od vsakega vzorca odmerili po 150 g in jih vakuumsko zapakirali.

Pošilko z vzorci bomo poslali  v laboratorij ACME v Kanado.

5. december 2018, svetovni dan tal Združenih narodov

Namen Svetovnega dneva tal 2018 je osveščanje javnosti o tveganjih za človeka in okolje zaradi onesnaženih tal in hkrati poziv k reševanju problematike onesnaževanja tal – Be the solution to soil pollution.

Na OŠ Franja Malgaja si želimo več pozornosti namenjene pomenu neonesnaženih tal, zato smo ob današnjem dnevu tal prisluhnili šolskemu radiu, ki so ga vodili Gaja, Lavra in Lev, na katerem smo prebrali misli in zapise učencev o tleh, pripravili plakat, včeraj pa smo devetošolke Gaja, Nastja, Živa, Janja in njuna sošolca Aleksander in Jurij vzorčili tla, ki jih bomo poslali v laboratorij na analizo.

Mladi raziskovalci smo obiskali okolico Blagovne, Kamena, mestnega območja Šentjur in Črnolice.
Cilj raziskave je, da spoznamo metode vzorčenja in da izvemo, kolikšno je onesnaženje tal s težkimi kovinami.

Želimo si, da bi bila naša tla čim manj onesnažena, da bi lahko živeli v zdravem okolju in bili brez skrbi za naše zdravje. Če so tla že onesnažena, pa si želimo to izvedeti, se priučiti, kako ravnati v takšnih primerih, katere vrtnine lahko pridelujemo in katerim se je bolje odreči.

Popoldne s Slovenijo

V ponedeljek, 12. novembra, smo mentorji Erasmus+ projekta organizirali srečanje staršev in učencev, ki so gostili učence partnerskih šol na prvem tednu mobilnosti.

Izmenjali smo si izkušnje, se pogovorili o organizaciji in izvedbi tedna mobilnosti in ugotovili, da je bila ta izkušnja za vse zelo poučna. Starši so izpostavili, da so zaradi dogodka več časa namenili otrokom, pogovoru z njimi, krepile so se družinske vezi in vezi z učenci iz tujine.

Koordinator projekta, ravnatelj in predsednik sveta staršev so se  zahvalili staršem za izredno podporo in sodelovanje, starši pa so pohvalili organizacijo dogodkov.

Pregledali smo tudi dosedanje rezultate in prihodnje načrte ter se pogovorili o potnikih na naslednje projektno srečanje v Španiji.

 

Seminar za koordinatorje projektov Erasmus+

Nacionalna agencija CMEPISU, ki je slovenska skrbnica programa Erasmus+, je organizirala konferenco za koordinatorje projektov programa Erasmus+.

Ta je od 28. do 29. septembra potekala v Laškem, katere se je udeležil mag. Jure Radišek, šolski koordinator in glavni koordinator projektnega partnerstva Spregovorimo o tleh.

Analiza ankete o tleh

Anketirali smo učence osmih in devetih razredov. Večina njih je prepoznala vodo (99 %) in tla (86 %) kot naravna vira. Učenci dobro poznajo osnovno sestavo tal in manj natančno pedogenetske dejavnike, ki vplivajo na nastanek tal. Večinoma zmotno trdijo, da na nastanek tal vpliva tudi gnojenje. Učenci vedo, da je apnenec najpogostejša kamnina v Sloveniji (94 %) in  poznajo, da v domačem okolju najpogosteje najdemo rjava tla (78 %), v 16 % tudi jerino (terra rossa).

Funkcije tal je ustrezno prepoznalo 72 % anketirancev. Od teh jih 20 % meni, da tla omogočajo pridelavo hrane, 11 % jih prepozna tla kot vodni filter, enak delež jih meni, da tla omogočajo zbiranje vode, 6 % učencev pa ve, da tla omogočajo razgradnjo snovi in organskega materiala.

Večina učencev prepozna pH meter kot pripomoček za analizo tal, za destilirano vodo se je odločilo le 19 % anketirancev.

Učenci prepoznajo vlogo tal za poljedelstvo (91 %), za promet (62 %), za industrijo pa se jim zdijo tla nepomembna (28 %).

20 % učencev prepozna industrijo kot vir onesnaženja tal, 11 % tudi kmetijstvo. Manjši delež meni, da tla ogrožajo promet in pozidava (7 %). Zgolj 1 % meni, da tla ogroža tudi krčenje gozdov, erozija.

Več kot polovica učencev ve, kaj je trajnostno kmetijstvo. Za to, da postaneš kmetovalec po mnenju večine zadostuje, da si lastnik kmetijskega zemljišča, da na njem gojiš in prideluješ ter ga obdeluješ. Zelo majhen delež učencev meni, da se je potrebno za kmetovalca izobrazit.

Prva pedološka delavnica

V Šentrupertu v Savinjski dolini smo z učenci naredili prvi izkop pedološkega profila. Na terenu smo poleg izkopa opravili še osnovne kemijske analize vzorcev tal in si ogledali fizikalne lastnosti različnih horizontov.

Spoznali smo evtrična rjava tla na produ in pesku. Njihov nastanek sega v obdobje po pleistocenski poledenitvi, ko je reka Savinja v Spodnji Savinjski dolini in Celjski kotlini izdatno odlagala prod in pesek, ki izvira iz Kamniško-Savinjskih Alp. Ta plast je ponekod debela tudi več 10 metrov.

Prod in pesek je povečini karbonaten (apnenci), kar smo dokazali s klorovodikovo kislino HCl, ki je reagirala ob stiku s prodom (mehurčki), zato tla sodijo med evtrična.

Tla so izredno skeletna (veliko proda), kar neukemu opazovalcu lahko ustvari zmotno prepričanje, da so tla nerodovitna in zaradi proda neprimerna za obdelavo. Pa temu ni tako. Zaradi prodnate matična podlage tla dobro drenirajo vodo, tako ta ne zastaja v tleh in ne prihaja do amorfnih procesov (gnitje, plesni, bolezni). Takšna tla sodijo med zelo rodovitna in plodovita, pravzaprav med najrodovitnejša v Sloveniji. To dokazuje tudi pogled na okoliška žitna polja in predvsem hmeljišča. Zaradi dobičkonosne pridelave hmelja, je dolina znana tudi kot Dolina zelenega zlata.

Video – pedološka delavnica

Video konferenca koordinatorjev

7. septembra je v okolju Arnes Vox potekala prva video konferenca koordinatorjev projekta.

Na njej smo dorekli način komunikacije med koordinatorji, uskladili okviren program mednarodnih srečanj in podali usmeritve za prve šolske pedološke delavnice, ki bodo v septembru potekale na partnerskih šolah.

Projektni koordinator je šolske koordinatorje seznanil za načini vrednotenja in evalviranja projektnih rezultatov, ter podal navodila za projektne aktivnosti v prem tromesečju.

 

Oblikovanje šolske projektne skupine

Šolsko projektno skupino tvorijo učenci in njihovi mentorji.

Razporejeni so v tri interesne skupine: ekološko, kulturno in IKT, ki jih vodijo:

mentorji ekološke skupine

  • Jure Radišek in Nina Hriberšek, geografa
  • Nikolaj Koželj, kemik
  • Barbara Oprešnik, biologinja

mentorji kulturne skupine:

  • Urška Palčnik Krajcar, Jelena Vidušin in Alenka Kalan, anglistke
  • Simona Zorko, slovenistka
  • Melita Račečič Prevodnik, glasbenica
  • Breda Pavlič, razredni pouk

in mentorji IKT skupine:

  • Zoran Borovšak, laborant in hišnik
  • Katja Gajšek, likovnica
  • Uroš Cingl, tehnik.

Koordinator šolske projektne skupine in projektnega partnerstva je mag. Jure Radišek