Arhiv kategorij: Dnevnik

5. december 2018, svetovni dan tal Združenih narodov

Namen Svetovnega dneva tal 2018 je osveščanje javnosti o tveganjih za človeka in okolje zaradi onesnaženih tal in hkrati poziv k reševanju problematike onesnaževanja tal – Be the solution to soil pollution.

Na OŠ Franja Malgaja si želimo več pozornosti namenjene pomenu neonesnaženih tal, zato smo ob današnjem dnevu tal prisluhnili šolskemu radiu, ki so ga vodili Gaja, Lavra in Lev, na katerem smo prebrali misli in zapise učencev o tleh, pripravili plakat, včeraj pa smo devetošolke Gaja, Nastja, Živa, Janja in njuna sošolca Aleksander in Jurij vzorčili tla, ki jih bomo poslali v laboratorij na analizo.

Mladi raziskovalci smo obiskali okolico Blagovne, Kamena, mestnega območja Šentjur in Črnolice.
Cilj raziskave je, da spoznamo metode vzorčenja in da izvemo, kolikšno je onesnaženje tal s težkimi kovinami.

Želimo si, da bi bila naša tla čim manj onesnažena, da bi lahko živeli v zdravem okolju in bili brez skrbi za naše zdravje. Če so tla že onesnažena, pa si želimo to izvedeti, se priučiti, kako ravnati v takšnih primerih, katere vrtnine lahko pridelujemo in katerim se je bolje odreči.

Popoldne s Slovenijo

V ponedeljek, 12. novembra, smo mentorji Erasmus+ projekta organizirali srečanje staršev in učencev, ki so gostili učence partnerskih šol na prvem tednu mobilnosti.

Izmenjali smo si izkušnje, se pogovorili o organizaciji in izvedbi tedna mobilnosti in ugotovili, da je bila ta izkušnja za vse zelo poučna. Starši so izpostavili, da so zaradi dogodka več časa namenili otrokom, pogovoru z njimi, krepile so se družinske vezi in vezi z učenci iz tujine.

Koordinator projekta, ravnatelj in predsednik sveta staršev so se  zahvalili staršem za izredno podporo in sodelovanje, starši pa so pohvalili organizacijo dogodkov.

Pregledali smo tudi dosedanje rezultate in prihodnje načrte ter se pogovorili o potnikih na naslednje projektno srečanje v Španiji.

 

Seminar za koordinatorje projektov Erasmus+

Nacionalna agencija CMEPISU, ki je slovenska skrbnica programa Erasmus+, je organizirala konferenco za koordinatorje projektov programa Erasmus+.

Ta je od 28. do 29. septembra potekala v Laškem, katere se je udeležil mag. Jure Radišek, šolski koordinator in glavni koordinator projektnega partnerstva Spregovorimo o tleh.

Analiza ankete o tleh

Anketirali smo učence osmih in devetih razredov. Večina njih je prepoznala vodo (99 %) in tla (86 %) kot naravna vira. Učenci dobro poznajo osnovno sestavo tal in manj natančno pedogenetske dejavnike, ki vplivajo na nastanek tal. Večinoma zmotno trdijo, da na nastanek tal vpliva tudi gnojenje. Učenci vedo, da je apnenec najpogostejša kamnina v Sloveniji (94 %) in  poznajo, da v domačem okolju najpogosteje najdemo rjava tla (78 %), v 16 % tudi jerino (terra rossa).

Funkcije tal je ustrezno prepoznalo 72 % anketirancev. Od teh jih 20 % meni, da tla omogočajo pridelavo hrane, 11 % jih prepozna tla kot vodni filter, enak delež jih meni, da tla omogočajo zbiranje vode, 6 % učencev pa ve, da tla omogočajo razgradnjo snovi in organskega materiala.

Večina učencev prepozna pH meter kot pripomoček za analizo tal, za destilirano vodo se je odločilo le 19 % anketirancev.

Učenci prepoznajo vlogo tal za poljedelstvo (91 %), za promet (62 %), za industrijo pa se jim zdijo tla nepomembna (28 %).

20 % učencev prepozna industrijo kot vir onesnaženja tal, 11 % tudi kmetijstvo. Manjši delež meni, da tla ogrožajo promet in pozidava (7 %). Zgolj 1 % meni, da tla ogroža tudi krčenje gozdov, erozija.

Več kot polovica učencev ve, kaj je trajnostno kmetijstvo. Za to, da postaneš kmetovalec po mnenju večine zadostuje, da si lastnik kmetijskega zemljišča, da na njem gojiš in prideluješ ter ga obdeluješ. Zelo majhen delež učencev meni, da se je potrebno za kmetovalca izobrazit.

Prva pedološka delavnica

V Šentrupertu v Savinjski dolini smo z učenci naredili prvi izkop pedološkega profila. Na terenu smo poleg izkopa opravili še osnovne kemijske analize vzorcev tal in si ogledali fizikalne lastnosti različnih horizontov.

Spoznali smo evtrična rjava tla na produ in pesku. Njihov nastanek sega v obdobje po pleistocenski poledenitvi, ko je reka Savinja v Spodnji Savinjski dolini in Celjski kotlini izdatno odlagala prod in pesek, ki izvira iz Kamniško-Savinjskih Alp. Ta plast je ponekod debela tudi več 10 metrov.

Prod in pesek je povečini karbonaten (apnenci), kar smo dokazali s klorovodikovo kislino HCl, ki je reagirala ob stiku s prodom (mehurčki), zato tla sodijo med evtrična.

Tla so izredno skeletna (veliko proda), kar neukemu opazovalcu lahko ustvari zmotno prepričanje, da so tla nerodovitna in zaradi proda neprimerna za obdelavo. Pa temu ni tako. Zaradi prodnate matična podlage tla dobro drenirajo vodo, tako ta ne zastaja v tleh in ne prihaja do amorfnih procesov (gnitje, plesni, bolezni). Takšna tla sodijo med zelo rodovitna in plodovita, pravzaprav med najrodovitnejša v Sloveniji. To dokazuje tudi pogled na okoliška žitna polja in predvsem hmeljišča. Zaradi dobičkonosne pridelave hmelja, je dolina znana tudi kot Dolina zelenega zlata.

Video – pedološka delavnica

Video konferenca koordinatorjev

7. septembra je v okolju Arnes Vox potekala prva video konferenca koordinatorjev projekta.

Na njej smo dorekli način komunikacije med koordinatorji, uskladili okviren program mednarodnih srečanj in podali usmeritve za prve šolske pedološke delavnice, ki bodo v septembru potekale na partnerskih šolah.

Projektni koordinator je šolske koordinatorje seznanil za načini vrednotenja in evalviranja projektnih rezultatov, ter podal navodila za projektne aktivnosti v prem tromesečju.

 

Oblikovanje šolske projektne skupine

Šolsko projektno skupino tvorijo učenci in njihovi mentorji.

Razporejeni so v tri interesne skupine: ekološko, kulturno in IKT, ki jih vodijo:

mentorji ekološke skupine

  • Jure Radišek in Nina Hriberšek, geografa
  • Nikolaj Koželj, kemik
  • Barbara Oprešnik, biologinja

mentorji kulturne skupine:

  • Urška Palčnik Krajcar, Jelena Vidušin in Alenka Kalan, anglistke
  • Simona Zorko, slovenistka
  • Melita Račečič Prevodnik, glasbenica
  • Breda Pavlič, razredni pouk

in mentorji IKT skupine:

  • Zoran Borovšak, laborant in hišnik
  • Katja Gajšek, likovnica
  • Uroš Cingl, tehnik.

Koordinator šolske projektne skupine in projektnega partnerstva je mag. Jure Radišek