Naši učenci so javnosti predstavili dogajanja tedna, ki do ga preživeli v Rotteramu. Pokazali so fotografije in posnetke, ki so nastale v času njihovega bivanja na Nizozemskem. Predstavili pa so tudi glavne znamenitosti in posebnosti Rooterdama in Nizozemske.

Letošnja kampanja ob Svetovnem dnevu tal 2019, s sloganom “Stop eroziji tal, zavarujmo našo prihodnost”, je namenjena ozaveščanju o pomembnosti ohranjanja zdravih ekosistemov in dobrobiti ljudi, s spodbujanjem vlad, organizacij, skupnosti in posameznikov po vsem svetu, da se aktivno vključijo v izboljšanje zdravja tal.

Globalno partnerstvo za tla si v osrednjem delu svojega mandata s sloganom »Stop eroziji tal« prizadeva, da bi ljudje imeli varno in hranljivo hrano ter s tem zagotovljeno aktivno in zdravo življenje, ne da bi ogrožali bistvene ekosistemske storitve.

30. 9. 2019 smo v devetih razredih del učne ure namenili temi o tleh. Učenci so si ogledali posnetek v angleščini in nadaljevali s pogovorom o pomenu tal. Spoznali so nekaj novih besed in jih uporabili tako, da so z njimi dopolnili dano besedilo.

Slovenci smo narod vrtičkov. Z učenci prve triade to potrjujemo z ureditvijo ene izmed visokih gred. Vsak razred ima svoj košček na katerem bo sejal, sadil, zalival in skrbel za zelenjavo, kot to počnemo na domačih vrtovih.  Z zanimanjem pa bomo pokukali tudi k sosedom. Le kdo bo imel večji pridelek?!

No, sosedje smo učenci osmih razredov, ki v okviru predmeta rastline in človek skrbimo za dve visoki gredi. Vse sadike in vsa semena smo dobili v vrtnariji Rožca Peter. Prav tako so nam podarili gnojilo in nekaj uvodnih navodil za boljšo rast. V prvo gredico smo posadili trajnice, zelišča (sivko, timijan, rožmarin,…) in redkvico, v drugo gredico pa zelenjavo (solato, blitvo, korenček, peteršilj kolerabico, zeleno,….).

Se že veselimo poletja :))

V okviru Tedna zdravega mesta smo na stojnici na Mestnem trgu predstavili program Erasmus+ in naše pretekle in sedanje projekte.

Mladi tako širimo mislenost evropskega povezovanja in mednarodnega sodelovanja na področju izobraževanja, ki ga omogoča program Erasmus+.

Odvzete talne vzorce smo analizirali in ugotovili da gre za talni tip evtrična rjavih tal na miocenskih peskih, peščenjakih in konglomeratih.

Z elektronskim pH metrom smo ugotovili, da so vse vrednosti nad 7, zato so tla rahlo bazična in jih uvrščamo med evtrična tla.

Starost tal sega v miocen, obdobje, ki se je pričelo pred okoli 23 mio. leti in je trajalo do pred 5 mio. let. Sklepamo, da je peščenjak, ki smo ga našli povsem na dnu profila, v matični podlagi, nastal kot usedlina iz časa Panonskega morja.

Izmerili smo, da so tla peščeno-ilovnate teksture in imajo malo organskih snovi.

Tla vsebujejo dušikove spojine (nitrite in nitrate), a brez amonijaka.

Za izobraževalne namene smo talne horizonte zložili v leseni model.

V Šentjurju nad Pešnico smo 8. marca opravili terenski del druge pedološke delavnice.

Spoznavali smo tla na pobočju, kjer so pogosti zemeljski usadi. Odvzeli smo vzorce tal in jih prenesli v šolo za kasnejšo laboratorijsko analizo.

Visoke grede smo postavili v petek, 1. 3. 2019.

Sodelovali so fantje izbirnega predmeta Rastline in človek: Tim Kotar, Tilen Mulej, Rok Kunstič, Nejc Rezar, Antonio Šakić, Urban Modic, Lev Mišo Kolar. Prav tako sta se samoiniciativno pridružila še dva osmošolca, Matic Kolar in Timon Jurenec in dva devetošolca, Jurij Juršinič in Denis Biščan. Pri delu sta pomagala oba hišnika. Še posebej je treba pohvaliti hišnika Martina, ki je sam zbetoniral osnovne plošče in poskrbel za ves potreben material.

V visoke grede smo položili mrežo, nato sekance, plast vejevja, sekance, slamo in zemljo pomešano s humusom.

Za eno gredo (zadnjo, ob ograji) bo v dogovoru z učiteljico Bredo Pavlič skrbela nižja stopnja.

Za ostali dve bodo skrbeli učenci izbirnega predmeta Rastline in človek. Prvo bomo zasadili z zelišči, drugo pa z aktualno letno zelenjavo. Vse sadike in semena dobimo v dogovoru z g. Petrom Goležom v vrtnariji Rožca Golež, gratis!

Za sajenje in izbiro sadik bodo v naslednjih 14 dneh poskrbele učenke izbirnega predmeta.

Delo s fanti je bilo prijetno in je potekalo brez težav. Izkazali so se z visoko delavnostjo. Delali smo dve uri.

Devetošolci Janja Šolinc, Gaja Turnšek, Nastja Šelih, Živa Dren, Jurij Juršinič in Aleksander Koželj so pripravili vzorce tal, ki jih bomo poslali na analizo težkih kovin.

Vzorce tla so najprej zračno posušili, nato v keramičnih terilnikih strli v prah ter od vsakega vzorca odmerili po 150 g in jih vakuumsko zapakirali.

Pošilko z vzorci bomo poslali  v laboratorij ACME v Kanado.

Namen Svetovnega dneva tal 2018 je osveščanje javnosti o tveganjih za človeka in okolje zaradi onesnaženih tal in hkrati poziv k reševanju problematike onesnaževanja tal – Be the solution to soil pollution.

Na OŠ Franja Malgaja si želimo več pozornosti namenjene pomenu neonesnaženih tal, zato smo ob današnjem dnevu tal prisluhnili šolskemu radiu, ki so ga vodili Gaja, Lavra in Lev, na katerem smo prebrali misli in zapise učencev o tleh, pripravili plakat, včeraj pa smo devetošolke Gaja, Nastja, Živa, Janja in njuna sošolca Aleksander in Jurij vzorčili tla, ki jih bomo poslali v laboratorij na analizo.

Mladi raziskovalci smo obiskali okolico Blagovne, Kamena, mestnega območja Šentjur in Črnolice.
Cilj raziskave je, da spoznamo metode vzorčenja in da izvemo, kolikšno je onesnaženje tal s težkimi kovinami.

Želimo si, da bi bila naša tla čim manj onesnažena, da bi lahko živeli v zdravem okolju in bili brez skrbi za naše zdravje. Če so tla že onesnažena, pa si želimo to izvedeti, se priučiti, kako ravnati v takšnih primerih, katere vrtnine lahko pridelujemo in katerim se je bolje odreči.