Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Jure Radišek

Popoldne s Slovenijo

V ponedeljek, 12. novembra, smo mentorji Erasmus+ projekta organizirali srečanje staršev in učencev, ki so gostili učence partnerskih šol na prvem tednu mobilnosti.

Izmenjali smo si izkušnje, se pogovorili o organizaciji in izvedbi tedna mobilnosti in ugotovili, da je bila ta izkušnja za vse zelo poučna. Starši so izpostavili, da so zaradi dogodka več časa namenili otrokom, pogovoru z njimi, krepile so se družinske vezi in vezi z učenci iz tujine.

Koordinator projekta, ravnatelj in predsednik sveta staršev so se  zahvalili staršem za izredno podporo in sodelovanje, starši pa so pohvalili organizacijo dogodkov.

Pregledali smo tudi dosedanje rezultate in prihodnje načrte ter se pogovorili o potnikih na naslednje projektno srečanje v Španiji.

 

Rezultati prve pedološke delavnice

Terenski del prve pedološke delavnice smo opravili 1. oktobra na koruznem zemljišču ob naselju Šentrupert v Savinjski dolini, ko smo izkopali pedološki profil tal, opisali talne horizonte, opravili osnovno pedološko analizo tal posameznih horizontov in odvzeli vzorce tal za nadaljnjo analizo na šoli in izgradnjo učnega modela pedološkega profila.

25. oktobra smo v okviru tedna mobilnosti opravili izobraževalno ekskurzijo po Savinjski dolini. Ob tem smo spoznali geomorfologijo oziroma nastanek in preoblikovanje rečno-ledeniškega tipa reliefa Savinjske doline od njenega pričetka v Logarskem kotu do njenega zaključka v Celjski kotlini, ter se seznanili s pedomorfološkimi dejavniki, ki so vplivali na nastanek tal. Na lokaciji izkopanega pedološkega profila v Spodnji Savinjski dolini smo demonstrirali postopek izkopa profila, pedološkega popisa in vzorčenja tal.

V tednu mobilnosti smo pripravili tudi šolsko pedološko delavnico, na kateri smo v narodnostno mešanih skupinah analizirali vzorce tal gozdnih (humoznih), ilovnatih in peščenih tal.  Opravili smo meritve pH vrednosti (lakmusov papir, kemijski indikatorji in elektronska meritev) in ugotovili, da so ne glede na metodo meritve rezultati podobni in primerljivi. S prstno metodo smo ugotavljali teksturo tal, pri čemer smo ugotovili, da se dajo ilovnata tla lepo oblikovati, gnesti, kar pomeni, da imajo več ilovnatih in glinenih delcev, kot peščena in humozna tla, ki se ju ni dalo plastično oblikovati, saj vsebujeta večje delce (pesek in razpadle organske delce). Pri naslednjem poskusu smo spremljali prepustnost vode, pri čemer smo ugotovili, da so humozna tla vpila največ vode ter jo zadrževala dlje časa, manj ilovnata in najmanj peščena tla. Pri slednjih smo dokazali, da zadržujejo najmanj vode in da ta hitro drenira (odteče  skozi). Razmišljali smo, kako tip tal vpliva na poplavno varnost, sušo v poletnem času in možnost onesnaženja podtalnice. Spoznavali smo vzroke za različno barvo tal in ugotovili, da imajo humozna tla več organskih delcev kot ilovnata in peščena, zato so humozna tla temnejše barve. Izmerili smo vsebnost dušikovih spojin, hranil v tleh (nitrati, nitriti in amonijak) in ugotovili manjšo prisotnost nitratov.

Rezultate meritev smo na kratko predstavili vsem skupinam. Pridobljene podatke smo preverili na portalu E-tla Kmetijskega inštituta Slovenije in ugotovili, da so pridobljeni podatki na delavnicah, primerljivi z uradnimi, v laboratoriju izmerjenimi podatki pedološkega portala.

Dogodek je spremljala TV-ekipa Infodroma, RTV SLO, in tukaj je njihov prispevek.

Rezultati meritev

Posnetki s terenskega dela

Zahvala staršem in učencem ob zaključku prvega tedna mobilnosti Erasmus+ programa in vabilo za nadaljnje sodelovanje

Spoštovani starši, dragi učenci,

prvi mednarodni projektni sestanek programa Erasmus+ je za nami. Upamo, da je bil uspešen tudi za vas ter da ste tako kot mi začutili utrip šole na malo drugačen način. Vsi skupaj smo imeli priložnost spoznati različne kulture, navade in jezike ter stkali vezi, ki nas lahko bogatijo v prihodnosti. Tudi to je šola. Verjamemo, da boste znali ohraniti stike z gostujočimi učenci in njihovimi družinami ter se že veselimo nadaljnjih srečanj v okviru projekta Spregovorimo o tleh.

Spoštovani starši, ob tem bi se vam želeli iskreno zahvaliti za vso vašo podporo pri projektu. Hvala tudi v imenu vseh partnerskih šol za zagotovitev bivanja in varnosti za njihove učence.
Dragi učenci, v teh dneh, ko na šoli že potekajo preverjanja znanj, želimo, da bi vso to pozitivno energijo združili še v željo po doseganju čim boljših učnih rezultatov, saj vam le znanje omogoča, da boste našli varno pot v življenje.

 

»Ostanimo združeni v raznolikosti,« je geslo in pozdrav EU.

Ekipa Erasmus+

4. dan, Muzej premogovništva Slovenije in ogled Logarske doline

Četrtek, 25. 10.:

  • ogled Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju;
  • obisk turistične kmetije v Logarski dolini in seznanitev z alpskim načinom kmetovanja, ogled Logarskega kota in slapa Rinke ter spoznavanje ledeniškega reliefa;
  • ogled pedološkega profila v Šentrupertu v Savinjski dolini in demonstracija terenskega dela pedološke delavnice ter seznanitev z nastankom rjavih tal na ledenodobnih nasutinah proda in peska.

3. dan, E-učenje, pedološke delavnice in obisk turistične kmetije

Sreda, 24. 10.:

  • predstavitve prvih šolskih pedoloških delavnic;
  • predstavitev projekta Sally Ride EarthKAM in demonstracija fotografiranja Zemljinega površja;
  • demonstracija uporabe GIS na primeru E-tla, pedološkem portalu Kmetijskega inštituta Slovenije;
  • predstavitev spletne strani Organizacije združenih narodov za kmetijstvo on prehrano, FAO, in navodila za spremljanje statističnega prikaza svetovne pridelave kmetijskih pridelkov na Agromaps;
  • pedološke delavnice – analiza vzorcev tal (gozdna, rjava in peščena tla): struktura, tekstura, vsebnost hranil, kislost, barva, prepustnost; predstavitev ugotovitev;
  • snemanje prispevka za Infodrom, RTV SLO; prispevek si oglejtu tukaj.
  • obisk turistično-ekološke domačije Pri starem mlinu, Šentjanž nad Štorami.

1. dan, Spoznavni dan

V nedeljo, 21. 10., je španska ekipa opravila pedološke raziskave ter s tem nadomestila petek, 26. 10, ko so zaradi letalskih povezam morali predčasno zapustiti Slovenijo.

Ponedeljek, 22. 10.:

  • predstavitev šole Franja Malgaja Šentjur;
  • predstavitev slovenske glasbe (četrtošolec je zaigral na harmoniko, drugošolci in prvošolci so zapeli pesem – refren v angleščini);
  • predstavitev partnerskih šol, krajev in držav;
  • izbor uradnega logotipa (izbran je bil slovenski);
  • sestanek koordinatorjev (pregled obveznosti in aktivnosti v prvem tromesečju, uskladitve obeznosti posameznih šol, diseminacija);
  •  slovesna otvoritev projektnega tedna (nastop Terce z repertoarjem pesni, povezanih s tlemi, ter himnama Slovenije in EU, pozdrav koordinatorja in ravnatelja, nastop gledališke skupine v angleškem jeziku z odlomkom predstave Črno in belo;
  • ogled uvodnega filma Let`s talk about soil;

  • medijsko poročanje VTV, Štajerski val, Šentjur.net;
  • spoznavni ples.

Seminar za koordinatorje projektov Erasmus+

Nacionalna agencija CMEPISU, ki je slovenska skrbnica programa Erasmus+, je organizirala konferenco za koordinatorje projektov programa Erasmus+.

Ta je od 28. do 29. septembra potekala v Laškem, katere se je udeležil mag. Jure Radišek, šolski koordinator in glavni koordinator projektnega partnerstva Spregovorimo o tleh.

Analiza ankete o tleh

Anketirali smo učence osmih in devetih razredov. Večina njih je prepoznala vodo (99 %) in tla (86 %) kot naravna vira. Učenci dobro poznajo osnovno sestavo tal in manj natančno pedogenetske dejavnike, ki vplivajo na nastanek tal. Večinoma zmotno trdijo, da na nastanek tal vpliva tudi gnojenje. Učenci vedo, da je apnenec najpogostejša kamnina v Sloveniji (94 %) in  poznajo, da v domačem okolju najpogosteje najdemo rjava tla (78 %), v 16 % tudi jerino (terra rossa).

Funkcije tal je ustrezno prepoznalo 72 % anketirancev. Od teh jih 20 % meni, da tla omogočajo pridelavo hrane, 11 % jih prepozna tla kot vodni filter, enak delež jih meni, da tla omogočajo zbiranje vode, 6 % učencev pa ve, da tla omogočajo razgradnjo snovi in organskega materiala.

Večina učencev prepozna pH meter kot pripomoček za analizo tal, za destilirano vodo se je odločilo le 19 % anketirancev.

Učenci prepoznajo vlogo tal za poljedelstvo (91 %), za promet (62 %), za industrijo pa se jim zdijo tla nepomembna (28 %).

20 % učencev prepozna industrijo kot vir onesnaženja tal, 11 % tudi kmetijstvo. Manjši delež meni, da tla ogrožajo promet in pozidava (7 %). Zgolj 1 % meni, da tla ogroža tudi krčenje gozdov, erozija.

Več kot polovica učencev ve, kaj je trajnostno kmetijstvo. Za to, da postaneš kmetovalec po mnenju večine zadostuje, da si lastnik kmetijskega zemljišča, da na njem gojiš in prideluješ ter ga obdeluješ. Zelo majhen delež učencev meni, da se je potrebno za kmetovalca izobrazit.