Anketirali smo učence osmih in devetih razredov. Večina njih je prepoznala vodo (99 %) in tla (86 %) kot naravna vira. Učenci dobro poznajo osnovno sestavo tal in manj natančno pedogenetske dejavnike, ki vplivajo na nastanek tal. Večinoma zmotno trdijo, da na nastanek tal vpliva tudi gnojenje. Učenci vedo, da je apnenec najpogostejša kamnina v Sloveniji (94 %) in  poznajo, da v domačem okolju najpogosteje najdemo rjava tla (78 %), v 16 % tudi jerino (terra rossa).

Funkcije tal je ustrezno prepoznalo 72 % anketirancev. Od teh jih 20 % meni, da tla omogočajo pridelavo hrane, 11 % jih prepozna tla kot vodni filter, enak delež jih meni, da tla omogočajo zbiranje vode, 6 % učencev pa ve, da tla omogočajo razgradnjo snovi in organskega materiala.

Večina učencev prepozna pH meter kot pripomoček za analizo tal, za destilirano vodo se je odločilo le 19 % anketirancev.

Učenci prepoznajo vlogo tal za poljedelstvo (91 %), za promet (62 %), za industrijo pa se jim zdijo tla nepomembna (28 %).

20 % učencev prepozna industrijo kot vir onesnaženja tal, 11 % tudi kmetijstvo. Manjši delež meni, da tla ogrožajo promet in pozidava (7 %). Zgolj 1 % meni, da tla ogroža tudi krčenje gozdov, erozija.

Več kot polovica učencev ve, kaj je trajnostno kmetijstvo. Za to, da postaneš kmetovalec po mnenju večine zadostuje, da si lastnik kmetijskega zemljišča, da na njem gojiš in prideluješ ter ga obdeluješ. Zelo majhen delež učencev meni, da se je potrebno za kmetovalca izobrazit.